ITF in mednarodno razvojno sodelovanje Slovenije

Vlada Republike Slovenije je med najpomembnejšimi donatorji ITF. Z rednimi letnimi donacijami namenjenimi projektom, ki jih s partnerji izvaja ITF, je prispevala preko 16,3 milijonov evrov, od katerih je več kot 8,2 milijonov evrov prispevala skozi Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije. Za obdobje 2025 in 2027 je Republika Slovenija namenila še dodatnih 4.234.000 evrov za naslednje projekte:

• Protiminsko delovanje v Ukrajini v letih 2025 in 2026 (več informacij)
• Duševno zdravje in psihosocialna pomoč otrokom in njihovim družinam v Ukrajini (več informacij)

• Zdravstvena rehabilitacija žrtev oboroženega konflikta v Ukrajini (več informacij)

• Usposabljanje na področju humanitarnega razminiranja v Ukrajini (več informacij)

• Podpora MDC Polikliniki v Kabulu, Afganistan (več informacij)
• Pomoč v Gazi in na Zahodnem bregu pri izgradnji kapacitet na področju celostne rehabilitacije in duševnega zdravja žrtev konfliktov (več informacij)
• Čebelarjenje za invalidne osebe z namenom opolnomočenja žrtev min iz BiH- 3. faza (več informacij)
• Protiminsko delovanje v Bosni in Hercegovini v letih 2023 in 2024 (več informacij)
• Čiščenje eksplozivnih ostankov vojne v Iraku (več informacij)
• Podpora po potresu v Siriji (več informacij)
• Naslavljanje potreb ranljivih skupin v Libanonu (več informacij)
• Podpora skupnostim, prizadetim v konfliktu v severovzhodni Siriji (več informacij)
• Psihosocialna rehabilitacija otrok – žrtev oboroženega spopada v Gorskem Karabahu (več informacij)
• Zdravstvena in psihosocialna pomoč ukrajinskim begunskim otrokom v Moldovi (več informacij)

Sledite tej povezavi za več informacij o programih Mednarodnega razvojnega sodelovanja Slovenije.

Protiminsko delovanje v Ukrajini v letih 2025 in 2026

Aktivno nadaljevanje ITF pisarne v Kijevu bo omogočila prisotnost ITF kot akterja na področju protiminskega delovanja in pomoči žrtvam min v Ukrajini do konca leta 2026. Slednje bo tudi omogočilo sodelovanje s SESU in drugimi oblastmi tekom vojnih razmer za izvedbo projektnih aktivnosti, nadzorom nad implementacijo vseh projektnih aktivnosti ter potencialni širitvi projektov ITF na področju protiminskega delovanja in pomoči žrtvam min.

Strokovnjaki URI Soča bodo pripravili program usposabljanja za zdravstveno osebje iz Ukrajine, z namenom okrepitvi njihovega znanja ter lokalnih zmogljivosti, Usposabljanja bodo prilagojena potrebam ukrajinskega zdravstvenega osebja, kjer se načrtuje izvedbo 10 delavnic 250 udeležencev. Izvedba usposabljanja bo potekala na daljavo, v kolikor pa bo varnostna situacija dopuščala pa se bomo pogovarjali o možnosti tudi v živo v Ukrajini ali Sloveniji.

Duševno zdravje in psihosocialna pomoč otrokom in njihovim družinam v Ukrajini

Glede na potek vojne v Ukrajini je potreba po krepitvi psihološke odpornosti in podpori otrokom, ki so utrpeli izgube in travmatične izkušnje, vse večja. Trajnost oboroženih spopadov prispeva k večji ranljivosti za duševne rane in težave. ITF je skupaj partnerjema Slovenska filantropija in ukrajinskim NVO Zhiva-Ya v letih 2023-2024 že izvajal projekt Duševno zdravje in psihosocialna pomoč otrokom in njihovim družinam. Izvedeni projekt se je izkazal za zelo primernega in ustreznega lokalnemu kontekstu; ukrajinski deležniki – MHP eksperti, učitelji, otroci in starši - so ga dobro sprejeli in je bil uspešno izveden. Pomembno je prispeval h krepitvi lokalnih zmogljivosti - povečanju znanja ter mobilizaciji socialnega in človeškega kapitala v skupnostih v strateškem in organizacijskem smislu. Ena od bistvenih lastnosti in prednosti izvedenega projekta, ki je vgrajen v šolo in skupnost, je, da zagotavlja potrebno podporo številnim otrokom, saj podpira naravne procese spoprijemanja in okrevanja. Omogoča zagotavljanje nujne psihosocialne podpore otrokom v šoli ter mobilizacijo šole in njenega okolja za psihosocialno zaščito otrok. Predstavlja trajnostni model šolske psihosocialne pomoči otrokom, ki bo potreben in izvedljiv tudi v povojnih razmerah.

Končni cilj projekta je nadaljevanje izgradnje modela duševnega zdravja in psihosocialne pomoči v obdobju 2023-2024. Cilj je zagotoviti zaščito duševnega zdravja in psihosocialno pomoč otrokom in njihovim staršem v regiji Izmail in Odesa ter nadgraditi šolski in skupnostni model zaščite duševnega zdravja in pomoči otrokom, ki se je uspešno začel v predhodnem pilotnem projektu. Poleg tega bo ustanovljen center za prostovoljstvo.

Zdravstvena rehabilitacija žrtev oboroženega konflikta v Ukrajini

Vsaj 20 žrtev oboroženega konflikta v Ukrajini bo v sodelovanju z centrom Superhumans v Ukrajini prejelo zdravstveno rehabilitacijo, ki vključuje zdravljenje, pregled za ugotovitev dejanskega stanja, izvedbo triaže, rehabilitacije ter opremljanja z medicinskimi pripomočki. Rehabilitacije vseh žrtev konfliktov zahtevajo trajnosten in celosten pristop k rehabilitaciji, kar prinaša tako tako fizično kot psihično podporo. Izbranim žrtvam oboroženega konflikta v Ukrajini bodo izboljšani pogoji za uspešno reintegracijo v družbo ter doseganje enakovrednega položaja v družbi.

Usposabljanje na področju humanitarnega razminiranja v Ukrajini

Ta projekt podpira trajnostno vključevanje ukrajinskih vojnih veteranov, saj združuje certificirano usposabljanje za humanitarno razminiranje s prilagojeno psihološko podporo. Kot odgovor na izzive razširjene kontaminacije s protipehotnimi minami in brezposelnost veteranov bodo projektne aktivnosti opremile 40 veteranov z državno priznanimi veščinami razminiranja in okrepile odpornost ter duševno zdravje. Projekt spodbuja gradnjo miru, dostojno delo (cilj 8 trajnostnega razvoja) in duševno blaginjo (cilj 3 trajnostnega razvoja). S celovitimi cikli usposabljanja, podporo pri iskanju zaposlitve in ozaveščanjem javnosti ustvarja usposobljeno delovno silo za čiščenje onesnaženih zemljišč, obnovo varnih življenjskih razmer in spodbujanje socialne vključenosti. Projekt zagotavlja tudi enakost spolov pri dostopu in spoštuje mednarodne okoljske standarde. Projekt veteranom omogoča, da si ponovno ustvarijo življenje, hkrati pa prispeva k okrevanju države, in je tako zgled za vključujoč pokonfliktni razvoj in odpornost.

Podpora MDC Polikliniki v Kabulu, Afganistan

Afganistan je zaradi nenehnih vojn še vedno ena najrevnejših držav na svetu. Večina prebivalstva živi na oddaljenih območjih, daleč od zdravstvenih ustanov, in se mora peš odpraviti na naporna potovanja, za nujne storitve pa je pogosto treba plačati. To močno omejuje dostop ranljivih skupin prebivalstva do zdravstvenih storitev. Zdravstveni izzivi v Afganistanu so tesno povezani z reproduktivnim zdravjem, saj je stopnja umrljivosti dojenčkov zaskrbljujoče visoka. Poleg tega prenosljive bolezni prispevajo k približno polovici vseh smrti v državi.

Slovenija podpira Polikliniko MDC prek ITF od leta 2016. Omogoča brezplačno zdravstveno pomoč deminerjem in njihovim družinam ter prebivalcem Kabula. Nega vključuje fizioterapevtske, ginekološke in zobozdravstvene storitve ter preglede in svetovanja. V letu 2022 je bilo prebivalcem Kabula zagotovljenih več kot 51.100 fizioterapevtskih, ginekoloških in zobozdravstvenih storitev, poleg katerih so bile zagotovljene tudi radiološke, laboratorijske in farmacevtske storitve. Projekt se posebej osredotoča na storitve za ženske in otroke, ki si ne morejo privoščiti zdravstvenega varstva.

V naslednjih dveh letih bo s podporo Republike Slovenije zagotovljenih več kot 74.000 brezplačnih zdravstvenih storitev/pregledov/konzultacij na področjih ginekologije, interne medicine, pediatrije, ortopedije in nevrologije za najbolj ranljive prebivalce Kabula.

Pomoč v Gazi in na Zahodnem bregu pri izgradnji kapacitet na področju celostne rehabilitacije in duševnega zdravja žrtev konfliktov

Območje Gaze in Zahodni breg že dolgo časa trpita zaradi konfliktov, ki so prizadeli civilno prebivalstvo, zlasti otroke in mlade odrasle. Kljub razvoju sistema za fizično in medicinsko rehabilitacijo se poškodovanci, še posebno otroci, soočajo s pomanjkanjem ustrezne zdravstvene oskrbe in dostopa do medicinskih pripomočkov. Družine na tem območju se nenehno srečujejo s pritiski in ponavljajočimi se travmami, zaradi česar nimajo časa za ustrezno okrevanje.

Projekt, ki ga sofinancira Republika Koreja, si prizadeva za aktiviranje človeških virov za fizično rehabilitacijo in psihosocialno podporo prebivalcem Gaze in Zahodnega brega. Cilj projekta je strokovno izpopolnjevanje strokovnjakov s področja rehabilitacije ter izobraževanje mentorjev za nudenje psihosocialne podpore. Prizadeva si tudi za aktiviranje virov za pomoč otrokom in osebam v stiski, vključno z izvajanjem prostovoljnih dejavnosti mladih v šolah in skupnostih. Projekt bo pripomogel k izboljšanju zdravljenja in okrevanja ter zmanjšanju negativnih učinkov ponavljajočih se konfliktov na prebivalce.

Čebelarjenje za invalidne osebe z namenom opolnomočenja žrtev min iz BiH- 3. faza

Čebelarjenje je odličen način za ustvarjanje stalnega dohodka gospodinjstev in izboljšanje kakovosti življenja ranljivih družbenih skupin, vključno z žrtvami min. Zahteva majhno začetno naložbo in ne temelji na zapletenih tehnologijah. Uporabljajo se lahko lokalni materiali, kar omogoča dostopnost prav vsakemu. Čebelarjenje je še posebej primerno za majhne kmetijske dejavnosti na območjih z omejenimi kapitalskimi in tehnološkimi viri. Invalidnim osebam je tako omogočena možnost zaposlitve preko čebelarjenja, saj ga je mogoče izvajati tudi od doma.
V letih 2021 in 2022 je ITF izvajal te dejavnosti s ciljem opolnomočenja žrtev min iz BiH, zaradi povpraševanja udeležencev pa se bo projekt nadaljeval tudi v letih 2023 in 2024.

Protiminsko delovanje v Bosni in Hercegovini v letih 2023 in 2024

Bosna in Hercegovina (BiH) se tudi po 25 letih od konca oboroženih spopadov sooča z nenehnim problemom min in neeksplodiranih ubojnih sredstev (NUS), ki ovirajo družbeno-gospodarski razvoj. ITF deluje v BiH s ciljem učinkovitega izvajanja projektov protiminskega delovanja v skladu s strategijo BiH, zagotavljanja osebne varnosti in spodbujanja trajnostnega razvoja.

Od leta 1996 do leta 2022 je ITF ob podpori mednarodne skupnosti in Republike Slovenije skupaj z BHMAC in drugimi akterji uspešno zmanjšal območja, na katerih obstaja sum miniranja, s 4.200 km2 na 869 km2. V okviru ITF je bilo pregledanih, razminiranih in zavarovanih približno 120 km2 ozemlja, pri čemer je bilo odkritih približno 42.000 min in NUS na približno 2.700 lokacijah. Poleg tega je bilo rehabilitiranih 972 žrtev min/NUS, več kot 180.000 posameznikov je bilo poučenih o protipehotnih minah, več kot 5.000 žrtev min pa je prejelo socialno-ekonomsko pomoč.

V okviru projekta bo v obdobju 2023-2024 pregledanega in očiščenega okoli 8 km2 minsko/NUS onesnaženega/sumljivega ozemlja in izvedenih približno 6 projektov ostalih komponent protiminskega delovanja (pomoč žrtvam min, rehabilitacija, ozaveščanje o nevarnosti min/NUS, podpora strukturam, oprema, usposabljanja, ipd), glede na obseg donatorskih sredstev.

Čiščenje eksplozivnih ostankov vojne v Iraku

Po desetletjih vojn se Irak spopada z obsežno onenaženostjo z eksplozivnimi ostanki vojne (explosive remnants of war – ERW). Iraški Kurdistan na severu je posebej prizadet zaradi "legacy contamination" (onesnaženosti iz obdobja pred letom 2014), ki zajema več kot 260 km2 ozemlja in negativno vpliva na več kot 600 skupnosti. ERW predstavljajo veliko nevarnost in omejujejo kmetijstvo, družbeno-ekonomske dejavnosti, dostavo pomoči ter razvoj infrastrukture. Kljub temu, da je Irak podpisnik Konvencije o prepovedi protipehotnih min, omejeni viri, še posebej v iraškem Kurdistanu, preprečujejo izpolnitev trenutnih rokov za izpolnitev ciljev konvencije. S tem projektom ITF podpira logistiko in prevoz ekip za razminiranje, ter omogoča delo najmanj 20 ekip za razminiranje, ki bodo aktivne v štirih provincah na najbolj kritičnih območjih iraškega Kurdistana, skladno z iraško strategijo za razminiranje.

Podpora po potresu v Siriji

6. februarja 2023 je močan potres prizadel več območij severozahodne Sirije, manjši potresi pa so vplivali tudi na dele severovzhodne Sirije. Potres je povzročil obsežno škodo in notranjo razseljenost prebivalstva, kar je še poslabšalo humanitarno krizo v regiji. Projekt obravnava nujne potrebe prizadetih ogroženih skupnosti in posameznikov, saj si prizadeva zagotoviti varna zavetišča, neživilsko pomoč in podporo osnovni in nujni medicinski oskrbi. Ti napori bodo pomagali omiliti poglabljanje humanitarne krize in izboljšati življenjske pogoje prizadetih skupnosti zaradi potresa.

Naslavljanje potreb ranljivih skupin v Libanonu

Zaradi sirske krize se je število prebivalcev Libanona znatno povečalo, kar je prispevalo k že tako težkim socialno-ekonomskim razmeram in povzročilo resen pritisk na že tako preobremenjene javne storitve in gostiteljske skupnosti, vključno s storitvami zdravstva, izobraževanja in zaposlovanja. Te razmere sta še poslabšala pandemija COVID-19 in eksplozija v bejrutskem pristanišču z uničujočimi zdravstvenimi, psihološkimi in materialnimi posledicami. Zaradi globoke gospodarske in finančne krize se stopnja revščine povečuje, skupaj z naraščajočimi življenjskimi stroški pa je dostop do osnovnih storitev, kot sta zdravstvo in izobraževanje, postal skoraj nemogoč, zato je potreba po podpori ranljivih skupin zelo velika. Poleg tega je minsko onesnaženje v državi imelo resne posledice za zdravje in dobrobit prebivalstva. Minskim žrtvam nujno potrebujejo dolgoročno pomoč, vendar so sredstva za medicinsko, psihosocialno in socioekonomsko rehabilitacijo redka, potrebe pa velike (LMAC).

Poleg tega je v zadnjih letih opaziti porast žrtev min, ki je posledica vse bolj tveganega vedenja zaradi vse večjega gospodarskega pritiska - ljudje zavestno vstopajo na označena minska polja, da bi nabrali drva za kurjavo ali odpadne kovine.

Projekt je nadaljevanje projektnih aktivnosti, ki jih je Republika Slovenija v Libanonu financirala v letih 2021-2022, in naslavlja nujne zdravstvene, psihosocialne in ekonomske potrebe 102 žrtev min v Libanonu, da bi pomagal izboljšati splošno kakovost njihovega življenja in jim olajšal ponovno vključitev v družbeno, politično in gospodarsko življenje.

Podpora skupnostim, prizadetim v konfliktu v severovzhodni Siriji

Desetletje po začetku vojne v Siriji so humanitarne potrebe po vsej državi še vedno izjemno kompleksne in se zaradi poglabljanja gospodarske krize celo povečujejo. Ta projekt dopolnjuje in nadgrajuje prejšnje projekte, ki jih je ITF izvajal na severovzhodu Sirije, prav tako s podporo Slovenije in Avstrije, ter se odziva na trenutne potrebe v regiji. ITF si prizadeva podpreti stabilizacijo na severovzhodu Sirije z izboljšanjem splošne varnosti, preživetja in prehranske varnosti v območjih, ki so prizadeta zaradi kontaminacije z eksplozivnimi sredstvi.

ITF bo izvedel netehnični pregled ozemlja v 300 skupnostih severovzhodne Sirije. Na podlagi analize podatkov, pridobljenih z netehničnim pregledom ozemlja, bo ITF v sodelovanju s sorodnimi organizacijami določil tudi prednostna območja za izvedbo delavnic za ozaveščanje o nevarnostih eksplozivnih sredstev; vključene bodo zlasti najbolj onesnažene skupnosti v provinci Al Hasakah in najbolj zapostavljene skupnosti, kjer je verjetnost nesreč največja. ITF naj bi z dejavnostmi ozaveščanja o nevarnosti eksplozivnih sredstev dosegel 6.000 otrok in odraslih iz najbolj ogroženih ali zapostavljenih skupnosti.

Psihosocialna rehabilitacija otrok – žrtev oboroženega spopada v Gorskem Karabahu

Leta 2023 se bo 12 otrok, žrtev oboroženega konflikta, udeležilo psihosocialne rehabilitacije v Sloveniji. Cilj projekta je omogočiti otrokom ustrezno zdravstveno rehabilitacijo, ki jo izvaja Zdravilišče in letovišče Rdečega križa Slovenije Debeli rtič. Celovit program rehabilitacije bo zajemal različne terapije in druge dejavnosti, kot so hidroterapija, respiratorna fizioterapija, vaje vztrajnosti ter bogat izobraževalni in družabni program. Ta psihosocialni program se bo predvidoma nadaljeval tudi leta 2024.

Zdravstvena in psihosocialna pomoč ukrajinskim begunskim otrokom v Moldovi

Na mejnih območjih med Moldavijo in Ukrajino se zaradi sovražnosti v Ukrajini povečuje število beguncev, zlasti otrok in njihovih mater. Begunci, ki prečkajo mejo, se soočajo s hudo travmatizacijo in slabim ekonomskim položajem. Poleg pomanjkanja zdravil se otroci in matere spopadajo s psihološkimi travmami vojne ter osebnimi težavami, povezanimi s statusom begunca. Moldavija, kot najrevnejša med državami, ki sprejemajo begunce, se sooča s pomanjkanjem potrebnih zdravil in osnovne psihosocialne podpore za otroke ter podpore materam. V zadnjih 11 mesecih je v Moldavijo prišlo skoraj 750.000 ukrajinskih beguncev, od katerih jih je več kot 102.000 še vedno prisotnih, polovica pa so otroci. V odzivu na to situacijo se je ITF odločil zagotoviti pomoč otrokom in materam z zdravili ter organizirati vsakodnevne psihosocialne dejavnosti, ki bodo pomagale blažiti posledice oboroženih spopadov in izboljšale njihov položaj. Te dejavnosti pa podpirajo tudi matere v njihovem vsakdanjem življenju ter pomagajo omiliti travme in izgube, s katerimi se spopadajo.

Vabljeni k ogledu aktivnosti ITF drugod po svetu.