ITF in mednarodno razvojno sodelovanje Slovenije

Vlada Republike Slovenije je med najpomembnejšimi donatorji ITF. Z rednimi letnimi donacijami namenjenimi projektom, ki jih s partnerji izvaja ITF, je prispevala preko 16,3 milijonov evrov, od katerih je več kot 8,2 milijonov evrov prispevala skozi Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije. Za obdobje 2023 in 2025 je Republika Slovenija namenila še dodatnih 2.260.000 evrov za naslednje projekte:

Protiminsko delovanje v Ukrajini v letih 2023 in 2024 (več informacij)
Krepitev zmogljivosti Ukrajine pri humanitarnem razminiranju (več informacij)
Duševno zdravje in psihosocialna pomoč otrokom in njihovim družinam v Ukrajini (več informacij)
Podpora MDC Polikliniki v Kabulu, Afganistan (več informacij)
Pomoč v Gazi in na Zahodnem bregu pri izgradnji kapacitet na področju celostne rehabilitacije in duševnega zdravja žrtev konfliktov (več informacij)
Čebelarjenje za invalidne osebe z namenom opolnomočenja žrtev min iz BiH- 3. faza (več informacij)
Protiminsko delovanje v Bosni in Hercegovini v letih 2023 in 2024 (več informacij)
Čiščenje eksplozivnih ostankov vojne v Iraku (več informacij)
Podpora po potresu v Siriji (več informacij)
Naslavljanje potreb ranljivih skupin v Libanonu (več informacij)
Podpora skupnostim, prizadetim v konfliktu v severovzhodni Siriji (več informacij)
Psihosocialna rehabilitacija otrok – žrtev oboroženega spopada v Gorskem Karabahu (več informacij)
Zdravstvena in psihosocialna pomoč ukrajinskim begunskim otrokom v Moldovi (več informacij)

Sledite tej povezavi za več informacij o programih Mednarodnega razvojnega sodelovanja Slovenije.

Protiminsko delovanje v Ukrajini v letih 2023 in 2024

Oborožen spopad v Ukrajini februarja 2022 je povzročil veliko negotovost in imel hude humanitarne posledice. UNHCR poroča o približno 8 milijonih beguncev v sosednjih državah, približno 17,7 milijona Ukrajincev pa je hudo prizadetih in potrebujejo obsežno humanitarno pomoč. Konflikt je povzročil na tisoče civilnih žrtev, med katerimi so odrasli in otroci. Nadaljnji napadi na civilno infrastrukturo in pomanjkanje varnega koridorja za evakuacijo in dostavo pomoči razmere še poslabšujejo. Onesnaženost velikega dela ukrajinskega ozemlja z eksplozivnimi ostanki vojne predstavlja dolgoročni izziv za obnovo in ovira vrnitev v normalno stanje.

S tem projektom do leta 2024 ITF načrtuje vzpostavitev pisarne v Kijevu, ki bo pomagala pri podpori protiminskemu delovanju in zagotavljanju pomoči žrtvam min. Sodelovanje z Univerzitetnim rehabilitacijskim inštitutom Republike Slovenije (URI) Soča bo omogočilo vrhunsko medicinsko rehabilitacijo za do 12 žrtev spopadov, kar bo olajšalo njihovo fizično in psihično obnovo ter ponovno vključitev v družbo. Poleg tega bodo izvajani programi usposabljanja za ukrajinsko zdravstveno osebje, s čimer se bodo okrepile lokalne zmogljivosti za zagotavljanje ustrezne zdravstvene oskrbe in rehabilitacije žrtev. Celoten projekt združuje humanitarno pomoč, medicinsko rehabilitacijo, izobraževanje in krepitev lokalnih zmogljivosti za naslavljanje različnih potreb in izzivov, s katerimi se soočajo žrtve konflikta v Ukrajini.

Krepitev zmogljivosti Ukrajine pri humanitarnem razminiranju

Najmanj 174.000 kvadratnih kilometrov Ukrajine naj bi bilo onesnaženih z neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi (NUS) in kasetnim strelivom, kar neposredno ogroža 6,1 milijona državljanov ter zavira uporabo rodovitnih kmetijskih površin. Omenjeno ozemlje je potrebno pregledati z ustreznimi metodami za razminiranje, pri čemer pa Civilni zaščiti Ukrajine (SESU) primanjkuje usposobljenega osebja in pa predvsem ustrezne opreme za razminiranje.

Namen projekta je povečati zmogljivosti SESU pri humanitarnem razminiranju z dobavo ustrezne opreme za razminiranje, ki bo omogočila varno razminiranje kontaminiranih površin v Ukrajini. Slednje bo zaščitilo lokalno prebivalstvo in omogočilo pokonfliktno obnovo Ukrajine. Najmanj 15 predstavnikov SESU bodo deležni tudi ustreznega usposabljanja, kjer bodo v sklopu večtedenskega treninga prejeli ustrezno znanje za varno in uspešno upravljanje opreme za razminiranje.

Projekt financirata Mednarodno razvojno sodelovanje in humanitarna pomoč Slovenije (Slovenian Aid) in Avstrijska razvojna agencija (ADA) s sredstvi Avstrijskega razvojnega sodelovanja.

Duševno zdravje in psihosocialna pomoč otrokom in njihovim družinam v Ukrajini

Oboroženi konflikt v Ukrajini močno vpliva na duševno zdravje otrok, povzroča travme, stiske in povečano stopnjo duševnih motenj. Naslavljanje njihovega trpljenja je ključnega pomena za preprečevanje dolgotrajnih invalidnosti in krepitev njihove odpornosti. Ob pomanjkanju psiholoških strokovnjakov se je uveljavljeni model osnovne psihosocialne pomoči v osnovnih šolah izkazal za učinkovitega. Učitelji, ki se prav tako soočajo z grožnjami in travmami, imajo pomembno vlogo pri zagotavljanju podpore. Skupnostni in šolski modeli so še posebej pomembni na nerazvitih območjih, kjer so strokovni viri omejeni.

Cilj projekta je zagotoviti psihosocialno podporo vsem otrokom, vključno z begunci in tistimi, ki jih je prizadel konflikt v regiji Izmail. Lokalni strokovnjaki za duševno zdravje bodo usposobljeni za opolnomočenje šolskih delavcev, ki bodo nato pomagali otrokom bodisi v razredih prek partnerske organizacije Zhiva-Ya bodisi prek spleta. Zagotovljena bo stalna pomoč, vključno s podporo staršem. Projekt se v sodelovanju z lokalno nevladno organizacijo Zhiva-Ya osredotoča na krepitev zmogljivosti, povezovanje šol z nevladnimi organizacijami ter spodbujanje prostovoljstva na področju psihosocialne pomoči.

Podpora MDC Polikliniki v Kabulu, Afganistan

Afganistan je zaradi nenehnih vojn še vedno ena najrevnejših držav na svetu. Večina prebivalstva živi na oddaljenih območjih, daleč od zdravstvenih ustanov, in se mora peš odpraviti na naporna potovanja, za nujne storitve pa je pogosto treba plačati. To močno omejuje dostop ranljivih skupin prebivalstva do zdravstvenih storitev. Zdravstveni izzivi v Afganistanu so tesno povezani z reproduktivnim zdravjem, saj je stopnja umrljivosti dojenčkov zaskrbljujoče visoka. Poleg tega prenosljive bolezni prispevajo k približno polovici vseh smrti v državi.

Slovenija podpira Polikliniko MDC prek ITF od leta 2016. Omogoča brezplačno zdravstveno pomoč deminerjem in njihovim družinam ter prebivalcem Kabula. Nega vključuje fizioterapevtske, ginekološke in zobozdravstvene storitve ter preglede in svetovanja. V letu 2022 je bilo prebivalcem Kabula zagotovljenih več kot 51.100 fizioterapevtskih, ginekoloških in zobozdravstvenih storitev, poleg katerih so bile zagotovljene tudi radiološke, laboratorijske in farmacevtske storitve. Projekt se posebej osredotoča na storitve za ženske in otroke, ki si ne morejo privoščiti zdravstvenega varstva.

V naslednjih dveh letih bo s podporo Republike Slovenije zagotovljenih več kot 74.000 brezplačnih zdravstvenih storitev/pregledov/konzultacij na področjih ginekologije, interne medicine, pediatrije, ortopedije in nevrologije za najbolj ranljive prebivalce Kabula.

Pomoč v Gazi in na Zahodnem bregu pri izgradnji kapacitet na področju celostne rehabilitacije in duševnega zdravja žrtev konfliktov

Območje Gaze in Zahodni breg že dolgo časa trpita zaradi konfliktov, ki so prizadeli civilno prebivalstvo, zlasti otroke in mlade odrasle. Kljub razvoju sistema za fizično in medicinsko rehabilitacijo se poškodovanci, še posebno otroci, soočajo s pomanjkanjem ustrezne zdravstvene oskrbe in dostopa do medicinskih pripomočkov. Družine na tem območju se nenehno srečujejo s pritiski in ponavljajočimi se travmami, zaradi česar nimajo časa za ustrezno okrevanje.

Projekt, ki ga sofinancira Republika Koreja, si prizadeva za aktiviranje človeških virov za fizično rehabilitacijo in psihosocialno podporo prebivalcem Gaze in Zahodnega brega. Cilj projekta je strokovno izpopolnjevanje strokovnjakov s področja rehabilitacije ter izobraževanje mentorjev za nudenje psihosocialne podpore. Prizadeva si tudi za aktiviranje virov za pomoč otrokom in osebam v stiski, vključno z izvajanjem prostovoljnih dejavnosti mladih v šolah in skupnostih. Projekt bo pripomogel k izboljšanju zdravljenja in okrevanja ter zmanjšanju negativnih učinkov ponavljajočih se konfliktov na prebivalce.

Čebelarjenje za invalidne osebe z namenom opolnomočenja žrtev min iz BiH- 3. faza

Čebelarjenje je odličen način za ustvarjanje stalnega dohodka gospodinjstev in izboljšanje kakovosti življenja ranljivih družbenih skupin, vključno z žrtvami min. Zahteva majhno začetno naložbo in ne temelji na zapletenih tehnologijah. Uporabljajo se lahko lokalni materiali, kar omogoča dostopnost prav vsakemu. Čebelarjenje je še posebej primerno za majhne kmetijske dejavnosti na območjih z omejenimi kapitalskimi in tehnološkimi viri. Invalidnim osebam je tako omogočena možnost zaposlitve preko čebelarjenja, saj ga je mogoče izvajati tudi od doma.
V letih 2021 in 2022 je ITF izvajal te dejavnosti s ciljem opolnomočenja žrtev min iz BiH, zaradi povpraševanja udeležencev pa se bo projekt nadaljeval tudi v letih 2023 in 2024.

Protiminsko delovanje v Bosni in Hercegovini v letih 2023 in 2024

Bosna in Hercegovina (BiH) se tudi po 25 letih od konca oboroženih spopadov sooča z nenehnim problemom min in neeksplodiranih ubojnih sredstev (NUS), ki ovirajo družbeno-gospodarski razvoj. ITF deluje v BiH s ciljem učinkovitega izvajanja projektov protiminskega delovanja v skladu s strategijo BiH, zagotavljanja osebne varnosti in spodbujanja trajnostnega razvoja.

Od leta 1996 do leta 2022 je ITF ob podpori mednarodne skupnosti in Republike Slovenije skupaj z BHMAC in drugimi akterji uspešno zmanjšal območja, na katerih obstaja sum miniranja, s 4.200 km2 na 869 km2. V okviru ITF je bilo pregledanih, razminiranih in zavarovanih približno 120 km2 ozemlja, pri čemer je bilo odkritih približno 42.000 min in NUS na približno 2.700 lokacijah. Poleg tega je bilo rehabilitiranih 972 žrtev min/NUS, več kot 180.000 posameznikov je bilo poučenih o protipehotnih minah, več kot 5.000 žrtev min pa je prejelo socialno-ekonomsko pomoč.

V okviru projekta bo v obdobju 2023-2024 pregledanega in očiščenega okoli 8 km2 minsko/NUS onesnaženega/sumljivega ozemlja in izvedenih približno 6 projektov ostalih komponent protiminskega delovanja (pomoč žrtvam min, rehabilitacija, ozaveščanje o nevarnosti min/NUS, podpora strukturam, oprema, usposabljanja, ipd), glede na obseg donatorskih sredstev.

Čiščenje eksplozivnih ostankov vojne v Iraku

Po desetletjih vojn se Irak spopada z obsežno onenaženostjo z eksplozivnimi ostanki vojne (explosive remnants of war – ERW). Iraški Kurdistan na severu je posebej prizadet zaradi "legacy contamination" (onesnaženosti iz obdobja pred letom 2014), ki zajema več kot 260 km2 ozemlja in negativno vpliva na več kot 600 skupnosti. ERW predstavljajo veliko nevarnost in omejujejo kmetijstvo, družbeno-ekonomske dejavnosti, dostavo pomoči ter razvoj infrastrukture. Kljub temu, da je Irak podpisnik Konvencije o prepovedi protipehotnih min, omejeni viri, še posebej v iraškem Kurdistanu, preprečujejo izpolnitev trenutnih rokov za izpolnitev ciljev konvencije. S tem projektom ITF podpira logistiko in prevoz ekip za razminiranje, ter omogoča delo najmanj 20 ekip za razminiranje, ki bodo aktivne v štirih provincah na najbolj kritičnih območjih iraškega Kurdistana, skladno z iraško strategijo za razminiranje.

Podpora po potresu v Siriji

6. februarja 2023 je močan potres prizadel več območij severozahodne Sirije, manjši potresi pa so vplivali tudi na dele severovzhodne Sirije. Potres je povzročil obsežno škodo in notranjo razseljenost prebivalstva, kar je še poslabšalo humanitarno krizo v regiji. Projekt obravnava nujne potrebe prizadetih ogroženih skupnosti in posameznikov, saj si prizadeva zagotoviti varna zavetišča, neživilsko pomoč in podporo osnovni in nujni medicinski oskrbi. Ti napori bodo pomagali omiliti poglabljanje humanitarne krize in izboljšati življenjske pogoje prizadetih skupnosti zaradi potresa.

Naslavljanje potreb ranljivih skupin v Libanonu

Zaradi sirske krize se je število prebivalcev Libanona znatno povečalo, kar je prispevalo k že tako težkim socialno-ekonomskim razmeram in povzročilo resen pritisk na že tako preobremenjene javne storitve in gostiteljske skupnosti, vključno s storitvami zdravstva, izobraževanja in zaposlovanja. Te razmere sta še poslabšala pandemija COVID-19 in eksplozija v bejrutskem pristanišču z uničujočimi zdravstvenimi, psihološkimi in materialnimi posledicami. Zaradi globoke gospodarske in finančne krize se stopnja revščine povečuje, skupaj z naraščajočimi življenjskimi stroški pa je dostop do osnovnih storitev, kot sta zdravstvo in izobraževanje, postal skoraj nemogoč, zato je potreba po podpori ranljivih skupin zelo velika. Poleg tega je minsko onesnaženje v državi imelo resne posledice za zdravje in dobrobit prebivalstva. Minskim žrtvam nujno potrebujejo dolgoročno pomoč, vendar so sredstva za medicinsko, psihosocialno in socioekonomsko rehabilitacijo redka, potrebe pa velike (LMAC).

Poleg tega je v zadnjih letih opaziti porast žrtev min, ki je posledica vse bolj tveganega vedenja zaradi vse večjega gospodarskega pritiska - ljudje zavestno vstopajo na označena minska polja, da bi nabrali drva za kurjavo ali odpadne kovine.

Projekt je nadaljevanje projektnih aktivnosti, ki jih je Republika Slovenija v Libanonu financirala v letih 2021-2022, in naslavlja nujne zdravstvene, psihosocialne in ekonomske potrebe 102 žrtev min v Libanonu, da bi pomagal izboljšati splošno kakovost njihovega življenja in jim olajšal ponovno vključitev v družbeno, politično in gospodarsko življenje.

Podpora skupnostim, prizadetim v konfliktu v severovzhodni Siriji

Desetletje po začetku vojne v Siriji so humanitarne potrebe po vsej državi še vedno izjemno kompleksne in se zaradi poglabljanja gospodarske krize celo povečujejo. Ta projekt dopolnjuje in nadgrajuje prejšnje projekte, ki jih je ITF izvajal na severovzhodu Sirije, prav tako s podporo Slovenije in Avstrije, ter se odziva na trenutne potrebe v regiji. ITF si prizadeva podpreti stabilizacijo na severovzhodu Sirije z izboljšanjem splošne varnosti, preživetja in prehranske varnosti v območjih, ki so prizadeta zaradi kontaminacije z eksplozivnimi sredstvi.

ITF bo izvedel netehnični pregled ozemlja v 300 skupnostih severovzhodne Sirije. Na podlagi analize podatkov, pridobljenih z netehničnim pregledom ozemlja, bo ITF v sodelovanju s sorodnimi organizacijami določil tudi prednostna območja za izvedbo delavnic za ozaveščanje o nevarnostih eksplozivnih sredstev; vključene bodo zlasti najbolj onesnažene skupnosti v provinci Al Hasakah in najbolj zapostavljene skupnosti, kjer je verjetnost nesreč največja. ITF naj bi z dejavnostmi ozaveščanja o nevarnosti eksplozivnih sredstev dosegel 6.000 otrok in odraslih iz najbolj ogroženih ali zapostavljenih skupnosti.

Psihosocialna rehabilitacija otrok – žrtev oboroženega spopada v Gorskem Karabahu

Leta 2023 se bo 12 otrok, žrtev oboroženega konflikta, udeležilo psihosocialne rehabilitacije v Sloveniji. Cilj projekta je omogočiti otrokom ustrezno zdravstveno rehabilitacijo, ki jo izvaja Zdravilišče in letovišče Rdečega križa Slovenije Debeli rtič. Celovit program rehabilitacije bo zajemal različne terapije in druge dejavnosti, kot so hidroterapija, respiratorna fizioterapija, vaje vztrajnosti ter bogat izobraževalni in družabni program. Ta psihosocialni program se bo predvidoma nadaljeval tudi leta 2024.

Zdravstvena in psihosocialna pomoč ukrajinskim begunskim otrokom v Moldovi

Na mejnih območjih med Moldavijo in Ukrajino se zaradi sovražnosti v Ukrajini povečuje število beguncev, zlasti otrok in njihovih mater. Begunci, ki prečkajo mejo, se soočajo s hudo travmatizacijo in slabim ekonomskim položajem. Poleg pomanjkanja zdravil se otroci in matere spopadajo s psihološkimi travmami vojne ter osebnimi težavami, povezanimi s statusom begunca. Moldavija, kot najrevnejša med državami, ki sprejemajo begunce, se sooča s pomanjkanjem potrebnih zdravil in osnovne psihosocialne podpore za otroke ter podpore materam. V zadnjih 11 mesecih je v Moldavijo prišlo skoraj 750.000 ukrajinskih beguncev, od katerih jih je več kot 102.000 še vedno prisotnih, polovica pa so otroci. V odzivu na to situacijo se je ITF odločil zagotoviti pomoč otrokom in materam z zdravili ter organizirati vsakodnevne psihosocialne dejavnosti, ki bodo pomagale blažiti posledice oboroženih spopadov in izboljšale njihov položaj. Te dejavnosti pa podpirajo tudi matere v njihovem vsakdanjem življenju ter pomagajo omiliti travme in izgube, s katerimi se spopadajo.

Vabljeni k ogledu aktivnosti ITF drugod po svetu.